Zelena je dvoletnica, ki spada v družino kobulnic. V naravi se pojavlja predvsem na slanih travnikih ob morju, pri gojenju na vrtu pa ima najraje hranilna in vlažna tla.

Poznamo listno, gomoljno in belušno (stebelno) zeleno.

V zadnjih dneh meseca januarja je že primeren čas za setev zelene, setev opravljamo vse do marca. Zeleno lahko posejemo v manjšo posodo in jo postavimo na okensko polico. Semena kalijo kar nekaj časa, približno od 20 do 30 dni, vendar bodo v toplih prostorih vzkalila prej. Na okenski polici bo mladim rastlinam zelene najverjetneje primanjkovalo svetlobe in bodo pretegnjene, vendar s tem ni nič narobe. Najprej počakamo, da se začnejo razvijati prvi pravi listi in potem lahko rastline presadimo. Pretegnjene rastline (rastline, ki so imele dolga stebla) presadimo tako, da ta dolga stebla zakopljemo v zemljo - do kličnih listov. Tako bodo sadike zelene naprej rasle normalno in ne bodo več pretegnjene, tudi pri pomanjkanju svetlobe na okenski polici. Presadimo jih lahko šotne lončke ali v odpadne in očiščene jogurtove lončke, v vsak jogurtov lonček do 4 rastline, ki morajo biti čim bolj narazen, da jih pri presajanju na vrt najlažje dobimo iz lončka. Zeleno lahko posadimo na vrt v mesecu maju. Pri presaditvi na vrt moramo paziti, da zelene ne posadimo pregloboko, saj, če gre za gomoljno zeleno, se gomolj ne bo debelil. Najboljše je da med rastjo en del gomolja gleda iz zemlje. Čeprav se nam zgodi, da smo zeleno posadili na vrt pregloboko lahko to rešimo tako, da kasneje, ko bo rastlina že rasla od nje odkopljemo malo zemlje ali pa, da rastline zalijemo z zalivalko brez razpršilca in tako bo voda sprala odvečno količino zemlje, ki bi lahko ovirala gomolj pri debeljenju.

V sušnih obdobjih je zeleno potrebno zalivati, vendar tudi zelo velike mokrote zelena ne prenaša dobro, pri gomoljni zeleni lahko pride do gnitja gomoljev in tako do propada cele rastline.

Zeleno imamo lahko na vrtu do pozne jeseni, če pa kašno sadiko pustimo do naslednjega leta na vrtu bo zacvetela in tvorila plodove, iz katerih bomo lahko vzgojili nove rastline.

Zelena za juho:

• gomolj zelene olupimo in damo kuhat skupaj z ostalo zelenjavo.
• V juho lahko damo tudi lista in stebla zelena.
• Liste lahko damo kuhat cele že na začetku, ali jih narežemo in dodamo v juho proti koncu.
• Juha dobi prijeten vonj in okus po zeleni.

Za pripravo čaja uporabimo suhe liste in plodove (semena) zelene. Čaj je primeren za odvajanje urina.

Svež sok iz zelene:

• za pripravo soka uporabimo gomolj, stebla in liste zelene.
• Listov naj bo čim manj, ker zaradi njih postane sok grenak.
• Iztisnjen sok uživamo samostojno 3x na dan, vsaj 1 uro pred zajtrkom, kosilom in večerjo, lahko pa ga pomešamo tudi z drugimi iztisnjenimi sokovi.
• Tak sok pomaga pri napenjanju, vodenici, tolščavosti, ter zdravi bolezni, ki nastanejo zaradi pomanjkanja vitaminov.

Gomolji, stebla in listi zelene so pomembna zelenjava v obliki juh in jedi s krompirjem. V takšnih jedeh zelena zbuja tek in deluje krepilno.

Zeleno uporabljamo v juhah, solatah, omakah ali kot prigrizek k pivu, ima pa tudi zdravilne lastnosti, saj deluje protirevmatično, odpravlja napenjanje, je dober antiseptik v urogenitalnem traktu in pospešuje odvajanje vode. Danes se ne uporablja pogosto v zdravilne namene, je pa dober vir vitaminov in mineralov.